čuti – Slovene verb conjugation

Slovene verb forms of čuti

Hyphenation:

Infinitive

Aspect

Imperfective and perfective

Supine

čȗt; čȕt

Verbal Noun

Participles

Converb

Present

Sg.1čȗjem
Sg.2čȗješ
Sg.3čȗje
Dual 1čȗjeva; čȗjema
Dual 2čȗjeta; čȗjesta
Dual 3čȗjeta; čȗjesta
Pl.1čȗjemo
Pl.2čȗjete; čȗjeste
Pl.3čȗjejo

Present Negative

Future

Imperative

Sg.1čūj
Sg.2čūj
Sg.3čūj
Dual 1čūjva; čūjma
Dual 2čūjta
Dual 3čūjta
Pl.1čūjmo
Pl.2čūjte

L-Participle

Sg.mčȗł; čȕł; čȗt; čȗvši
Sg.fčúla; čȗta; čȗvša
Sg.nčūlo; čȗto; čȗvše
Dual mčūla; čȗta; čȗvša
Dual fčūli; čȗti; čȗvši
Dual nčūli; čȗti; čȗvši
Pl.mčūli; čȗti; čȗvši
Pl.fčūle; čȗte; čȗvše
Pl.nčūla; čȗta; čȗvša

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *čuti. First attested in the 16th century. See: Proto-Slavic '*čuti', Proto-Slavic '*čuti'.

Translations

Sample Sentences

  • [...] prišel Kovač tako mimo in je rekel, kakor da bi nič ne bilo: „ Saj se obesi lehko na voz ! “ In Kovač je imel lep voz in lepe konje — drdralo je po cesti, švignilo mimo in izginilo, komaj da so se čuli veseli glasovi z voza... Vse bo švigalo mimo kakor v sanjah, vas, kozolci za vasjo, dolge lehe — in potem nov svet, novo življenje, romarska Gora in svetlo sonce in velika maša... (Na klancu)
  • [...] ! “ — Voz je drdral pred njo in na vozu so sedeli romarji in romarice in so se smejali, niso hoteli čakati nanjo... Prišla je na hrib, tam je bila pot gladka in ravna in Francka je tekla hitreje. Čula je razločno, kako je drdralo pred njo, razločevala je celo peketanje kopit, slišala je, kako je hreščal pesek pod kolesi in veseli smeh romaric je prihajal prav do nje... Gledala je z velikimi, [...] (Na klancu)
  • [...] obraz pijanca je dobil hipoma nekaj moškega in odločnega. Mihov je odgrnil zagrinjalo popolnoma, iz noči se je bleščalo dvoje vrst razsvetljenih oken, časih se je prikazal kdo ob oknu, na pragu, čul se je žvenket kozarcev, razločevalo se je celo, če je kdo vzkliknil, če se je omizje zagrohotalo. Mihov se je zdrznil — spoznal je iz nejasnega šuma krojačev glas in slišal je svoje ime. (Na klancu)
  • [...] zdelo se ji je, da je v izbi mrak in neprijeten ji je bil sivi pajčolan, ki ji je visel neprestano pred očmi in ki ga ni bilo mogoče odgrniti... Mrak je bil v izbi, pusta tišina je bila; komaj je čula mati sinovo dihanje, ali zdelo se ji je, da prihaja od daleč, od duri... (Na klancu)