vreči – Slovene verb conjugation

L-Participle

• [...] mati se ni genila. „ Še za kruh nimamo, niti krajcarja ni pri hiši, “ je ponovila čez nekaj časa s prosečim glasom in dostavila je še tiše: „ Mati... posodite mi en goldinar... “ V tistem hipu je vrgla mati pratiko na mizo in je snela naočnike. Francka se je sklonila — pričakovala je grdih besed, ki so padale nanjo kakor silni udarci, tako da je stokala pod njimi in ni mogla odgovoriti, ne prositi [...] (Na klancu)
• [...] besed ni slišala več. Tresla se je in je strmela na mater z velikimi, prestrašenimi očmi. „ Kaj ste storili, mati ? “ Mati je umolknila. Šla je k postelji, izvlekla je izpod blazine nogavico in je vrgla goldinar na tla, ne da bi se ozrla na Francko. Goldinar se je zakotalil po tleh, vrtil se je okoli mize ter se je izgubil naposled pod skrinjo. Francka je pokleknila in je iskala dolgo; goldinar je [...] (Na klancu)
• [...] še je preklinjal in tožil; toda sčasoma se je privadil družbe in žganja, umiril se je, če ni imel žene, je hodil umazan in raztrgan in opil se je vsak večer kakor drugi. Vrata so se zaprla za njim, vrglo ga je življenje preko praga, obležal je in ni več mislil, kako bi nazaj. (Na klancu)
• Mihov se je umiril samo na zunanje, v srcu pa mu je glodalo, glava mu je bila polna mučnih misli. Tudi njega je bilo vrglo življenje preko praga; preslab je bil, da bi vstal in stopal in se vračal, čeprav bi padel desetkrat na kolena toda toliko slab ni bil, da bi si ne želel nazaj, da bi ne gledal s koprnečimi očmi [...] (Na klancu)
• Jokal se je pred durmi, a čevljar ga je tolažil. „ Pojdi spat, jutri zgodaj moraš na pot... Kaj naj se ti zgodi ? Da pogineš, kvečjemu... Ne skrbi za otroke; dobro jim pojde, če se niso vrgli po očetu... Spat, prijatelj ! “ (Na klancu)
• [...] oltarju so gorele sveče; star duhovnik, sključen in plešast, je daroval mašo, ministrant je stopal tiho po preprogi, v dolgi vrsti so klečale ženske pred oltarjem... Ko sta šla iz cerkve, je vrgla mati krajcar v pušico. Prekrižala sta se z blagoslovljeno vodo in sta nastopila pota po mestu. Vse polno ljudi je bilo povsod, vozovi so ropotali mimo, večni semenj. (Na klancu)
• [...] tembolj je bil klanec poln. Prej so bile nekatere izbe čisto prazne; nihče ni stanoval v njih in veter je pihal skozi razbita okna. Zdaj so gostovali celo pod streho — sami ljudje, ki jih je bilo vrglo življenje preko praga. Trg se je širil in klanec se je polnil — kolikor večja je bila kuhinja, toliko več je bilo pomij. (Na klancu)
• Zakaj bi ti Lucy vrgla klavir v odtok ? Ga je vrgla sem ? (A Charlie Brown Celebration)
• [G. Novak]: To pri Zoranu obožujem, njegovo nenehno raziskovanje in ko se kar vrže v nove stvari. (Praslovan)