peljati – Slovene verb conjugation

L-Participle

• [...] je bilo skrčeno, da so bila kolena čisto blizu obraza... Prišel je bil zvečer mimo hiše sosed Kovač, kmet, ki je imel hišo in voz in konje, in ko je tako govoril z materjo, je dejal: „ Saj se lehko pelje z nami; deset nas bo, pa se lehko še en otrok obesi na voz. “ To je bilo na binkoštne nedelje večer in v ponedeljek, na praznik, so romali ljudje trumoma na Goro; veliki kmečki vozovi, natlačeno [...] (Na klancu)
• [...] z desko zabito, dasi ni prišla Mariševka nikoli v hlev. Oblečena je bila zmerom črno in pobožna je bila; ob nedeljah se je oblekla v črno žido, glavo je zavila v črno čipkasto ruto in tako se je peljala v starem vozu z veliko streho od zelenega platna k veliki maši v trg, ki je bil pol ure od Leševja — če je stal človek pred kapelico ob mostu, je videl bele hiše, ki so se svetile onkraj travnikov. (Na klancu)
• Čas je prišel in vršila se je svatba; v treh koleseljnih so se peljali v cerkev; ljudje so se posmehovali, ker je bilo vse tako tiho in ponižno, skoro siromašno. Francka je imela obleko iz rumenega atlasa, trakovi so bili svetlozeleni. Ko je stopila v voz, se je [...] (Na klancu)
• Ob tem večeru se je izpremenilo življenje med njima — ob tistem trenotku, ko se je zdelo njej sami, da pelje k postelji slabotnega, plašnega, pomoči potrebnega otroka. Začutila je, da ji je leglo na ramena strahovito, težko breme, ki ji je potisnilo život skoro do tal, začutila se je mater in varuha in ta [...] (Na klancu)
• [...] po tujem stanovanju. Kot, kjer je stala očetova postelja, so predelili z belim platnenim zagrinjalom od ostale izbe in za zagrinjalom je stokalo in zdihovalo neprestano. Očetu se je zdelo, da ga peljejo živega na pokopališče, in jokal se je vso pot, ko se je tresel in zibal na visokem vozu med blazinami in cunjami. Otroci — trije so bili — pa so kričali in so se smejali; neizmerno jih je veselilo, [...] (Na klancu)
• Hotela se je zahvaliti, ali obrnil se je takoj in je šel k durim, ki so peljale v štacuno. (Na klancu)
• [...] je, in že mu je bila resnica. Mati je stala na pragu, zraven je bil čevljar, pogovarjala sta se o njem in mati je bila vsa žalostna, ker je premiš ljevala, kako je lačen in raztrgan. „ Kdo pa se pelje tam v kočiji z dvema paroma konj ? Nikoli še ni bilo take kočije na klancu, kar jaz pomnim — deset let ! “ — Mati pa ga je spoznala v tistem hipu. „ Jezus Marija ! — Lojze je v kočiji ! “ — On skoči [...] (Na klancu)
• [...] oškropljena od blata in nista izpregovorila skoro besede, dokler nista prišla do ljubljanske mitnice... V samoti in tišini so se vrnile Lojzetu sanje, ki se je bil prej nenadoma predramil iz njih... Peljal se je domov v kočiji, z dvema paroma konj; po veliki cesti se je vozil, zato da bi videl vse tiste kraje, ki je hodil časih mimo ves ubog in lačen; ustavil je voz pred krčmo sredi pota in krčmarjeva [...] (Na klancu)
• Me lahko pelješ ? Kam greš ? Kaj ti je mar ? Me pelješ ? (Mediterranean Fever)
• Dex, pelji! Hitreje ! - Že peljem ! Peljem ! (Twisters)
• Čaka rojstvo otroka ! Punčka je ! Danes peljemo dojenčka k dr. Barbie na prvi pregled. (Barbie)