imeti – Slovene verb conjugation

L-Participle

• Drugače je zvečer jokala na tihem in je zaspala v ihtenju. Posebno v nedeljo, ker jo je bilo sram, da je imela staro obleko, narejeno iz materinega krila, zamazano, zakrpano, tako da so se ji smejali. Šla je k zgodnji maši, hitro je hodila, s povešeno glavo, v roki velik molitvenik, ki je bil tudi že ves [...] (Na klancu)
• [...] je hodila, s povešeno glavo, v roki velik molitvenik, ki je bil tudi že ves obdrgnjen. Mati in Nežka pa sta šli dopoldne k veliki maši na Breg, v lepo farno cerkev uro daleč od vasi. In Nežka je imela rdečerožasto krilo in novo ruto na glavi in v roki molitvenik z belimi koščenimi platnicami. Molitvenik je bil Franckin, dobila ga je bila od gospoda, ker je znala moliti, ali Nežka ga je jemala k [...] (Na klancu)
• [...] ji je dajala sladkih reči; poznalo se ji je okoli ustnic, kadar je prišla opoldne od maše, ko je bila Francka že vsa trudna in zamazana od pospravljanja in od kuhe. In še tiste stare obleke ni smela imeti ves dan; precej se je preoblekla, ko je prišla od maše in je hodila raztrgana okoli; Nežka pa je posedala gosposko v rdečerožastem krilu in je šla lehko na cesto, na vas k sosedom; če je rekla mati: [...] (Na klancu)
• [...] ruto, ki je šumela, če jo je človek vzel v roko in ki je bila tako gladka in težka. „ Na, Francka, to je pa tvoje ! “ in Francki je dala mati zelen barhantast predpasnik, ki je bil tak, kakor jih imajo v delavnik vsi ljudje na svetu. Francko je stisnilo v grlu in roke so se ji tresle, ko je nesla skledo na mizo. Tudi piškotov je mati prinesla in ko je hotela Francka zagrizniti, jo je nenadoma [...] (Na klancu)
• [...] pragu... že zvone tam od daleč zvonovi... že se dobro sliši tisti veliki zvon, ki buči, kakor da bi grmelo za gorami... hí-i !... po klancu navzgor, na romarsko Goro... mimo romaric in romarjev, ki imajo vse zaprašene nedeljske obleke in pojo z žalostnim glasom... in tam na Gori... tam velika cerkev, trikrat večja nego farna cerkev sv. Pavla na Bregu... tam beli šatori... tam same medene reči, sam [...] (Na klancu)
• [...] noči je bil njen smeh podoben stokanju bolnega človeka. Njeno telo, suho telesce je bilo skrčeno, da so bila kolena čisto blizu obraza... Prišel je bil zvečer mimo hiše sosed Kovač, kmet, ki je imel hišo in voz in konje, in ko je tako govoril z materjo, je dejal: „ Saj se lehko pelje z nami; deset nas bo, pa se lehko še en otrok obesi na voz. “ To je bilo na binkoštne nedelje večer in v [...] (Na klancu)
• [...] nikoli na Gori, ali letos se je napravljala; vse leto je mislila na to čudovito pot: tukaj je bilo vse umazano in temno in žalosti polno. Gora pa se je svetila tam v nebeški lepoti. Nove obleke ni imela za Binkošti; tisto lansko je popravila in očedila, tako da je bila skoro lepa, posebno od daleč. In mislila je, da pojde peš — če bi bila Gora na onem koncu sveta, bi se Francka napravila [...] (Na klancu)
• [...] bila Gora na onem koncu sveta, bi se Francka napravila navsezgodaj ter bi romala. No, zdaj je prišel Kovač tako mimo in je rekel, kakor da bi nič ne bilo: „ Saj se obesi lehko na voz ! “ In Kovač je imel lep voz in lepe konje — drdralo je po cesti, švignilo mimo in izginilo, komaj da so se čuli veseli glasovi z voza... Vse bo švigalo mimo kakor v sanjah, vas, kozolci za vasjo, dolge lehe — in potem [...] (Na klancu)
• [...] glasom: „ Kje pa ste ? Ne bomo čakali ! “ Francka je tekala po izbi, Bog vedi kaj je iskala. V robec je zavila velik kos kruha, molitvenik s koščenimi platnicami je držala v roki, tudi ruto je že imela na glavi, nerodno zavezano in preveliko zanjo, tako da se je glava nekako skrila v njej. Mati je položila desetico na mizo in je dejala: „ Pametno rabi denar in ne zapravljaj ! “ Francka je spravila [...] (Na klancu)
• [...] desetico na mizo in je dejala: „ Pametno rabi denar in ne zapravljaj ! “ Francka je spravila desetico in sredi nemira in hlastanja jo je izpreletelo sladko: samo o Veliki noči in o Božiču je imela v roki bakren krajcar in je hodila z njim celo dolgo uro med šatori pred cerkvijo. Ko se je še ozrla med vratmi na mater in sestro, je bil njen pogled poln hvaležnosti in ljubezni. (Na klancu)
• Lep, toda hladen. Prazen, razen ene bedne rože, kar je več, kot imam jaz. (Ghosted)
• Imajo ritem. Odmerjeno dihanje. Rime in ponavljanje. Ure vzorcev znotraj vzorcev. (Fathom)
• Imam jo. Mama! -Ven grem. -Pridi. Pojdi po večji zaboj. (A Dog's Way Home)
• ne naravno skodrana kot Frieda in ne tako pametna kot Lucy, imam pa nekaj, česar one nimajo (It's Flashbeagle, Charlie Brown)
• Oblači se kot filmska igralka. Ne bodi nesramen. Šivilja je. Rada ima modo od drugod. (The Goldsmith's Secret)